Dupuytrenova kontraktura
Dupuytrenova bolezen oz. Dupuytrenova kontraktura je benigna bolezen fascije dolge mišice dlani. Fascija je debelejša plast fibroznega tkiva v dlani, v kateri se na notranji strani zapestnega sklepa končuje tetiva dolge mišice dlani. Cepi se v štiri žarke za kazalec, sredinec, prstanec in mezinec. Ti žarki se kot predkitni in spiralni trakovi nadaljujejo na prste.
Zakaj obolenje nastane ni povsem jasno. Znano je, da se bolezen pogosteje pojavlja pri potomcih severnoevropskih plemen. Približno do 70. leta je pogostejša pri moških, nato pa se pojavnost izenači z ženskami. Pri približno polovici bolnikov se bolezen razvije na obeh rokah, drugače pa se običajno pojavi na dominantni roki. Nekoliko pogosteje kot kazalec je prizadet mezinec.
Določeni bolniki so k razvoju Dupuytrenove bolezni bolj nagnjeni. Pri teh je bolezen bolj agresivne narave, pojavi se hitreje. Pri omenjenih bolnikih se bolezen pogosto razvije tudi na drugih mestih po telesu.
Bolezen bi naj imela tudi genetsko ozadje – dedovala bi se naj avtosomno dominantno z različnim izražanjem. Kot dejavnike tveganja se opisuje kajenje, sladkorno bolezen (mikroangiopatija in posledično slabša prekrvavitev), alkoholizem, telesno delo (mikrotravme), protiepileptična zdravila, bolezni ščitnice, revmatoidni artritis, izpostavljenost vibracijam, terapija z rastnim hormonom, okužba s HIV, sindrom karpalnega kanala, arcus senilis, hemodializa, …
V procesu razvoja bolezni se pojavi cel niz značilnih mikroskopskih sprememb. Bolezenski proces vključuje dve strukturi: vozliče in »trakce«, ki se med seboj precej razlikujejo tako biokemično kot mikroskopsko. Prav tako pa se na novo nastal vozlič razlikuje od že dobro razvitega. Vozlički pri
Dupuytrenovi bolezni predstavljajo zgodnjo, aktivno obliko. Na pogled so videti kot nekakšne okrogle zatrdline v dlani. »Trakci« se v poteku bolezni razvijejo kasneje in so odgovorni za privezovanje oz. fiksacijo struktur, kar ima za posledico kontrakture (negibni, zatrdeli sklepi).
Zdravljenje
Dupuytrenova kontraktura je bolezen, ki je ni mogoče ozdraviti, odpravimo lahko le njene posledice. Zdravljenje lahko razdelimo v dve veji:
a) Medikamentozno
Zdravljenje z injiciranjem kortikosteroidov ali z obsevanjem je običajno neučinkovito. Če vbrizgavamo kolagenazo, je zdravljenje sicer učinkovito, vendar se zaradi velikega tveganja za poškodbe okolnih struktur uporablja redko.
b) Kirurško
Operacija se običajno vrši, ko so otrdeli sklepi (kontrakture) funkcionalno moteči ali težave pri vsakodnevnih opravilih, boleči vozliči in pogosta vnetja kože v globokih brazdah na dlaneh.
Operativno zdravljenje lahko razdelimo v tri skupine:
Fasciotomija
Pri tej operaciji skozi majhen rez kože prerežemo trak, ki ga je zajelo krčenje. Na tak način sprostimo zatrdelost v sklepu. Poseg je relativno kratek in običajno nima zapletov, glibljivost se takoj izboljša, okrevanje je hitro. Poseg lahko opravimo tudi brez reza kože in sicer z igelno fasciotomijo. Pri tej tehniki najprej z lokalnim anestetikom ”omrtvičimo” prizadeti prst. Nato s pomočjo igle poskušamo narediti fasciotomijo. To naredimo tako, da iglo večkrat zabodemo v oboleli prst -na ta način poskušajo prerezati obolelo fascijo.
Slabost te tehnike je, da se težave rade ponovijo, ker obolelih delov ne odstranimo. Ta operacijska metoda je manj primerna za razrešitev zatrdlin (kontraktur) sklepov. Priporoča se pri bolnikih, ki jim dolgoročnost izboljšave ni bistvena in pri tistih, ki jim zdravstveno stanje ne dopušča daljšega posega.
Dermatofasciektomija
Pri tem posegu odstranimo zadebeljene dele in zraščeno kožo. To tehniko uporabimo pri bolnikih, ki imajo ponavljajočo bolezen, pri tistih, ki so k bolezni močno nagnjeni in v primeru hudih zatrdlin (kontraktur) sklepov, ter pri obsežnem vraščanju tračkov v kožo.
Posege lahko opravimo v lokalni anesteziji; zapestnem, venskem ali pazdušnem bloku; v splošni anesteziji. Včasih se zgodi, da je Dupuytrenova bolezen tako napredovala, da nobeden izmed opisanih posegov ne prinese izboljšanja. V takih primerih izboljšamo funkcijo
roke z amputacijo prizadetega prsta.
Zapleti po zdravljenju
Kot pri vsaki operaciji lahko kot zaplet nastane okužba, hematom in nekroza (odmrtje) kože, pri operaciji lahko pride do poškodbe digitalnih živcev in žil. Zapletom se najlažje izognemo z natančnim planiranjem posega in skrbno kirurško tehniko ter pravilno in dobro pooperativno oskrbo. Zavrta gibljivost, ki nastane po operaciji, je običajno zaradi procesov celjenja. Temu se lahko izognemo s pravilno in učinkovito rehabilitacijo (pravilne aktivne vaje in opornice).
V Kliniki Revive uporabljamo različne, individualno prilagojene pristope k zdravljnju Dupuytrenove debelike in tremimo h kar najboljšim funkcionalnim in estetskim rezultatom.
Slike med operativnim posegom
