Razlog za nastanek kontrakture ni povsem jasen. Znano je, da se bolezen pogosteje pojavlja pri potomcih severnoevropskih plemen, tako da je prisotna genetska nagnjenost k nastanku, pogostejša pa je pri moških. Pri približno polovici bolnikov se bolezen razvije na obeh rokah, pogosteje pa sta zajeta mezinec in prstanec.  Občasno se podobne zadebelitve lahko pojavijo na  podplatih (Ledderhosejeva bolezen) ali na penisu (Peyronijeva bolezen).

V procesu razvoja bolezni se običajno najprej pojavijo neboleči vozliči, ki kasneje napredujejo v trakce, ki onemogočijo popolno iztegnitev prstov. Razvoj lahko traja od nekaj mesecev, do nekaj let, hitrost napredovanja pa je težko napovedati.

Dupuytrenova kontraktura je bolezen, ki je zaenkrat ni mogoče ozdraviti, relativno enostavno pa lahko odpravimo njene posledice in tako omogočimo normalno gibanje prstov. Zdravljenje je praviloma kirurško. Najpogosteje se odločimo za selektivno operativno odstranitev zadebelitev t.j. fasciektomijo. V tem primeru napravimo na koži reze, skozi katere ostranimo zadebelitve. V primeru, da so izraženi le posamezni in dobro definirani trački, jih lahko sprostimo oz. prerežemo skozi majhne odprtine v koži (igelna fasciotomija). Slabost te tehnike je, da se težave rade ponovijo, ker obolelih delov ne odstranimo. Posege običajno opravimo v lokalni anesteziji, če pa je bolezen bolj razširjenja, pa lahko tudi v splošni ali prevodni anesteziji.

Pomembno je, da se za poseg odločimo pravočasno, saj je močno upognjene prste zaradi sprememb, ki nastanejo na sklepih, težje popolnoma iztegniti. Sami lahko dokaj dobro ocenimo, kdaj je primeren čas za operativni poseg: iztegnemo prste in roko z dlanjo navzdol položimo na ravno podlago. Če se srednji del dlani ne dotika več podlage (torej, da ostane zaradi kontrakture pridvignjen nad podlago), je čas za obisk plastičnega kirurga.

V zadnjih letih se je pojavila možnost zdravljenja z vbrizganjem posebnega encima kolagenaze, vendar je pri tej metodi večja možnost poškodb okolnih struktur.

Okrevanje po operativnem posegu zahteva redne preveze, odstranitev šivov, nato pa ustrezno fizikalno terapijo. Tako lahko operirana področja dobro zacelijo, brazgotine se zmehčajo, prste pa lahko nato zopet normalno gibamo.